Prodaja nepremičnin na dražbah, po noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-L

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)  je začel veljati leta 1998. V osnovi določa pravila izvršilnega postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izterjavo terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev in ureja službo izvršitelja. Dne 13.2.2018 je Državni zbor z 58 glasovi za in enim proti sprejel zadnjo novelo ZIZ, in sicer novelo ZIZ-L. Slednja bo povzročila več sprememb, zaradi harmonizacije določil Uredbe 1215/2012/EU in Uredbe 655/2014/EU. Prilagodila se bodo določila, ki se nanašajo na izvršilno sredstvo prodaje nematerializiranih vrednostnih papirjev (zaradi vključitve v sistem T2S), določila, ki se nanašajo na institut seznam dolžnikovega premoženja, ter uvedla se bo spletna dražba premičnin in nepremičnin, s katero je predvidena večja uspešnost realizacije, obenem pa bo s tem odpravljen neposreden stik med potencialnimi dražitelji kar bo preprečilo zlorabe z dogovarjanji pred izvedbami dražb.

Kaj je spletna javna dražba?

Javna dražba nepremičnine v večini izvršilnih postopkov služi kot najučinkovitejše sredstvo zavarovanja ter (prevelikrat) predstavlja upnikovo edino možnost, za poplačilo odprtih terjatev. Sprememba ureditev javne dražbe je bila v slovenskem pravnem prostoru nujna, ter je bila sprejeta prepozno, zlasti ob dejstvu, da to ne predstavlja neke novosti v splošnih pravnih sistemih, ampak je že splošno uveljavljeno v več tujih državah.

Na začetku je potrebno poudariti, da se bodo določbe, ki se nanašajo na spletno javno dražbo, začele uporabljati ob zagotovitvi tehničnih pogojev za izvajanje le-te, katere mora zagotoviti Vrhovno sodišče RS. Rok izvedbe trenutno še ni znan.

Vrhovno sodišče RS bo na podlagi 181a. člena ZIZ za namen pregledne in uspešne prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku upravljalo in vzdrževalo spletni iskalnik prodaje nepremičnin, s katerim bodo lahko zainteresirani kupci iskali nepremičnine, ki so predmet prodaje, po naslednjih kriterijih:

  • Vrsta rabe nepremičnine (stanovanje, hiša, poslovni prostor, zemljišče),
  • Čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna javna dražba,
  • Pristojno sodišče.

Osnova za ureditev spletne javne dražbe je zajeta v 188a. člen ZIZ, ki določa, da če se nepremičnina prodaja na spletni javni dražbi, se smiselno uporabljajo določbe zakona o ZIZ, z izjemo določbe (186. člen ZIZ) po kateri lahko sodišče na predlog upnika odloži prodajni narok, v primeru, da je prijavljen zgolj en ponudnik oziroma vplačnik varščine. V primeru spletne javne dražbe upnik te pravice ne bo imel, kar pomeni, da četudi se bo na dražbo prijavil zgolj en ponudnik, bo le-ta lahko izvedel nakup nepremičnine.

Naj bo izpostevljeno tudi, da v 183. členu ZIZ določa, da se javna dražba opravi kot spletna javna dražba, razen če sodnik oceni, da je primerneje, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi. Sodnik lahko prav tako odloči, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi tudi, če na prvi spletni javni dražbi ni bil prijavljen noben dražitelj. Menimo (in bilo bi tudi smiselno), da bo k odločitvi sodnik botrovalo tudi mnenje hipotekarnih upnikov (zlasti tistih z najugodnejšim vrstnim redom), saj je sama prodaja nepremičnine namenjena ravno njim.

Omejitev izvajanja javnih dražb.

Novela ZIZ prinaša omejitve pri izvajanju javnih dražb na nepremičnine, katere predstavljajo dolžnikov dom, pod dodatnim pogojem, da je denarna terjatev v očitnem nesorazmerju z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine. V teh primerih sme sodišče po uradni dolžnosti ali na podlagi mnenja Centra za socialno delo, izvršbo odložiti za primeren čas. Slednji predstavlja pravni standard, katerega bo razložila sodna praksa, katera bo razlagala tudi pravni standard očitnega nesorazmerja med denarno terjatvijo in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, saj trenutno ni znano ali nesoramerje predstavlja 1% ali pa celo 20% vrednost denarne terjatve do ugotovljene vrednosti nepremičnine.

Vsekakor pa je bila ta ureditev nujna za zagotavljanje temeljnih pravnih načel, kar se je izkazalo tudi v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice Vaskršić proti Sloveniji (št. 31371/13), v kateri je tožnik uspel zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic, katerih Republika Slovenija ni implementirala v pozitivno zakonodajo.  

 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Aleksander Kumer s.p.