Predlog novele ZIZ – L

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)  je začel veljati leta 1998. V osnovi določa pravila izvršilnega postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izterjavo terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev in ureja službo izvršitelja. Z zadnjo novelo ZIZ so bile določene rešitve, ki so namenjene uresničitvi ustavnega načela socialne države v postopku izvršbe, in sicer:

  • omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov,
  • sprememba ureditve omejitve izvršbe tako, da je minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe, znesek v višini, ki ni nižji od minimalne neto plače (izpolnitev zaveze iz Socialnega sporazuma),
  • sprememba ureditve uveljavljanja višjih omejitev zaradi vzdrževanih družinskih članov, – sprememba ureditve omejitve izvršbe v primeru, ko dolžnik prejme prejemke za več mesecev.

Dne 13.2.2018 je Državni zbor z 58 glasovi za in enim proti sprejel zadnjo novelo ZIZ, in sicer novelo ZIZ-L. Slednja bo povzročila več sprememb, zaradi harmonizacije določil Uredbe 1215/2012/EU in Uredbe 655/2014/EU. Prilagodila se bodo tudi določila, ki se nanašajo na izvršilno sredstvo prodaje nematerializiranih vrednostnih papirjev (zaradi vključitve v sistem T2S), uvedla se bo spletna dražba premičnin in nepremičnin, s katero je predvidena večja uspešnost realizacije, obenem pa bo s tem odpravljen neposreden stik med potencialnimi dražitelji kar bo preprečilo zlorabe z dogovarjanji pred izvedbami dražb, nenazadnje pa bo prišlo tudi do sprememb pri institutu seznam dolžnikovega premoženja.

V predmetnem prispevku bomo predstavili zgolj predvidene spremembe instituta seznama dolžnikovega premoženja. Slednji je trenutno urejen v 31. členu ZIZ, ki določa, da pod pogojem če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. V seznamu premoženja, mora dolžnik navesti celotno svojo premoženje. Če le-tega nima, mora o tem prav tako obvestiti pristojno sodišče. Za morebitno pasivnost dolžnika je zagrožena globa.

V sprejeti noveli ZIZ-L bo moral upnik kot dosedaj verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, dodatno pa bo moral po novem vložili predlog, da se mu posredujejo podatki o dolžnikovem premoženju, ki so zavedeni v registrih, do katerih ima sodišče elektronski dostop, pridobiti dolžnikovo izjavo o seznamu premoženja, ki jo je dolžnik podal v drugem izvršilnem postopku v obdobju zadnjih dveh let, in predlagati izvršbo na dolžnikove premičnine. S slednjim bo moral upnik imenovati tudi izvršitelja, katero bo pridobil od dolžnika izjavo o seznamu premoženja.

S sprejeti novelo, bo moralo sodišče na predlog upnika le-temu sporočite podatke, ki jih lahko sodišče prejme iz elektronskih evidenc, in sicer:

  1.  o izplačevalcih plače in drugih osebnih prejemkov,
  2.  o nazivih organizacij za plačilni promet in številkah denarnih računov pri njih,
  3.  o številkah računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov,
  4.  o podatkih o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
  5.  o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
  6.  iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,
  7.  iz registra plovil in letal,
  8.  iz drugih evidenc premičnega premoženja, ki so informatizirane.

V začetni fazi priprave novele ZIZ-L je bila predlagana sprememba tudi za primere, ko dolžnik ne bi hotel oddati seznama svojega premoženja, in sicer se bi takšnega dolžnika za določen čas uvrstilo na seznam dolžnikov, kateri bi bil objavljen na spletni strani sodstva. Navedeno bi bilo smiselno, saj bi to rezultiralo v dodatno psihološko prisilo dolžnika za oddajo seznama premoženja ter s tem v poplačilo odprtih terjatev. Prav tako bi bilo takšnemu dolžniku s tem onemogočeno dodatno zadolževanje oziroma prezadolževanje, saj bi dostop do seznama bil omogočen vsem, ki bi izkazali pravni interes. Predlagani sistem bi bil prevzet iz sistema objavljanja davčnih neplačnikov. Predlagana sprememba se s to novelo ni realizirala, najverjetneje zaradi prekompleksnega sistema varstva osebnih podatkov, kljub temu da bi ji na drugi strani tehtnice nastopala varnost pravnega prometa ter učinkovita izvedba izvršilnega postopka.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Aleksander Kumer s.p.