Elektronska dražba - spremembe ZIZ-L

Kot je že bilo omenjeno v prejšnjem članku, je dne 13.2.2018 Državni zbor z 58 glasovi za in enim proti sprejel zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavaorvanju (v nadaljevanju ZIZ), in sicer novelo ZIZ-L. Slednja bo povzročila več korenitih sprememb, v tem članku pa bo pobližje predstavljena spletna javna dražba premičnin in nepremičnin.

Na začetku je potrebno poudariti, da se bodo določbe, ki se nanašajo na spletno javno dražbo (188a. člen ZIZ), začele uporabljati ob zagotovitvi tehničnih pogojev za izvajanje le-te, katere mora zagotoviti Vrhovno sodišče RS. Rok izvedbe trenutno še ni znan.

Javna dražba nepremičnine v večini izvršilnih postopkov služi kot najučinkovitejše sredstvo zavarovanja ter (prevelikrat) predstavlja upnikovo edino možnost, za poplačilo odprtih terjatev. Sprememba ureditev javne dražbe je bila v slovenskem pravnem prostoru nujna, ter je bila sprejeta prepozno, zlasti ob dejstvu, da to ne predstavlja neke novosti v splošnih pravnih sistemih, ampak je že splošno uveljavljeno v več tujih državah, med katerimi je naprimer tudi Hrvaška. Slednja je regulativo uvedla v prakso na način, da spletne javne dražbe vodi posebna Agencija, ki sodeluje z vsemi izvršilnimi sodišči. Po naši ureditvi, bo spletne javne dražbe vodilo Vrhovno sodišče RS.

Vrhovno sodišče RS bo na podlagi 181a. člena ZIZ za namen pregledne in uspešne prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku upravljalo in vzdrževalo spletni iskalnik prodaje nepremičnin, s katerim bodo lahko zainteresirani kupci iskali nepremičnine, ki so predmet prodaje, po naslednjih kriterijih:

  • Vrsta rabe nepremičnine (stanovanje, hiša, poslovni prostor, zemljišče),
  • Čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna javna dražba,
  • Pristojno sodišče.

Osnova za ureditev spletne javne dražbe je zajeta v 188a. člen ZIZ, ki določa, da če se nepremičnina prodaja na spletni javni dražbi, se smiselno uporabljajo določbe zakona o ZIZ, z izjemo določbe (186. člen ZIZ) po kateri lahko sodišče na predlog upnika odloži prodajni narok, v primeru, da je prijavljen zgolj en ponudnik oziroma vplačnik varščine. V primeru spletne javne dražbe upnik te pravice ne bo imel, kar pomeni, da četudi se bo na dražbo prijavil zgolj en ponudnik, bo le-ta lahko izvedel nakup nepremičnine.

Na tem mestu izpostavljam pravno normo, zajeto v 183. členu ZIZ, ki določa, da se javna dražba opravi kot spletna javna dražba, razen če sodnik oceni, da je primerneje, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi. Sodnik lahko prav tako odloči, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi tudi, če na prvi spletni javni dražbi ni bil prijavljen noben dražitelj. Menim (in bilo bi tudi smiselno), da bo k odločitvi sodnik botrovalo tudi mnenje hipotekarnih upnikov (zlasti tistih z najugodnejšim vrstnim redom), saj je sama prodaja nepremičnine namenjena ravno njim. Smiselno bi bilo, da bi bila ureditev realizirana na način, kot je urejena v primeru prodaje ločitvenega premoženja v stečajnih postopkih, kjer imajo ločitveni upniki glavno vlogo pri odločanju o načinih prodaje ločitvenega premoženja.

Nova ureditev je bila težko pričakovana ter je bila sprejeta z odprtimi rokami, zlasti upnikov. Potrebno se je zavedati, da so na javnih dražbah (še vedno) prisotna dogovarjanja med potencialnimi kupci kot tudi grožnje dolžnikov oziroma z njimi povezanimi osebami, kar rezultira v odstop od nakupa nepremičnin med potencialnimi kupci, kateri o tem nato niti ne obvestijo sodnih varnostnikov, kaj šele sodnikov, zakar ostajajo kršitelji nekaznovani. Zaradi vsega navedenega so na največji izgubi ravno upniki, ki ne uspejo uveljaviti hipoteke, oziroma jo uveljavijo na drugih javnih dražbah, za 50% ocenjene vrednosti. Ponujena nakupna cena v večini primerov ne zadošča za poplačilo odprtih terjatev, zakar sprva dobro zavarovane terjatve, za preostanek, postanejo slabe terjatve. Uvedba spletnih javnih dražb bo (najverjetneje) povzročila višjo realizacijo javnih dražb, saj bo med potencialnimi kupci nastala pravična in resnična konkurenca pri ponujanju nakupne cene, brez nepotrebnih in pravno nedopustnih groženj/podkupnin dolžnikov in ostalih potencialnih kupcev.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Aleksander Kumer s.p.